Kreativci in izobraževanja. Jih potrebujemo?
»Razmišljam o tem, da bi izvedla anketo. Vanjo bi umestila samo eno vprašanje in jo naslovila na eno samo ciljno skupino – generacijo Z,« piše tokratna MM-ova kolumnistka Anja Korenč.
Anja Korenč
Kako pomembno se ti zdi izobraževanje? Izberi številko od 1 do 10 (1 pomeni sploh ne, 10 pa pomeni zelo)'.
Prepričana sem, da bi odgovori naše mladine obviseli nekje na sredini ali pa celo rahlo zanihali proti nižjim številkam. Morda bi dobila podoben rezultat, če bi enako vprašanje zastavila mlajšim milenijcem, čeprav ocenjujem, da smo mi vseeno bolj gor zrasli z vrednoto izobrazbe kot pomembnim elementom naše svetle prihodnosti.
Po pogovorih s tujimi stanovskimi kolegi in po pregledovanju tujih zaposlitvenih oglasov za kreativce sem se večkrat vprašala, ali je upad zanimanja in spoštovanja izobraževanja znotraj kreativnih poklicev prisoten predvsem v naši domači družbi. Odgovora na vprašanje, zakaj je morda dejansko tako, nisem uspela najti.
Ob razmišljanju o vsem tem se zavedam tudi lastne rahle izvenserijskosti, saj se bom, razen če se nekoč zares ne odločim narediti doktorata, vedno počutila, da svojega šolanja nisem pripeljala do konca, ker nisem dosegla najvišje stopnje.
A ko govorimo o izobraževanju, je pomembno narediti ločnico med formalno izobrazbo in različnimi certificiranji, po katerih posegamo v nadaljnjih kariernih letih.
Ne kot pedagoginja, ampak kot kreativka, ki je v približno dvanajstih letih svoje kariere opravila vsaj štiri konkretnejša dodatna izobraževanja, se bom tokrat poskusila razpisati o tem, zakaj so poleg prakse in stika z industrijo izobraževanja pomembna in kako sem jih do zdaj izbirala sama.
Zmotno je prepričanje, da moramo dodatno znanje iskati samo na področju, na katerem delamo in na katero smo usmerjeni. Pomembno je pogledati znotraj okvirjev svojega vsakdanjega dela in prepoznati tiste vede, ki bi nam kot profesionalcu pomagale do kakovostnejše rasti.
Sama sem se letos udeležila intenzivnega izobraževanja na Miami Ad School, a ne s področja umetniške direkcije ali oblikovanja, ampak strategije. Razlog ni v tem, da bi sama kdaj želela postati strateg in opustiti področje dizajna, ampak v tem, da sem pri svojem delu lahko bolj strateško usmerjena in lažje ter bolj poglobljeno sodelujem s strategi in tudi naročniki.
Prav to šolo sem izbrala še iz enega drugega, zame zelo pomembnega razloga, na katerega se ob tovrstnih izobraževanjih velikokrat pozabi, je pa marsikdaj lahko vreden še več kot samo pridobljeno znanje. In to je mreženje in spoznavanje novih nadarjenih ljudi.
Tvoja vrednost na trgu je vsekakor vredna toliko, kot je kakovostno tvoje delo, in koliko lahko dostaviš. A vrednost lahko unovčiš v tolikšni meri, kolikor so vredni tvoji kontakti. Mreženje je v današnjem času postala pomembna veščina, kakovostni stiki pa vredna valuta, ki ti lahko pomaga karierno rasti na zdrav in organski način.
Ohranjati skoraj vsakodnevni stik s kreativci iz skoraj vsega sveta ti pomaga biti v stiku z različnimi trgi in se z akcijami, kampanjami, kulturo in blagovnimi znamkami, ki tam nastajajo, spoznavati še z ene druge perspektive kot samo preko družbenih omrežij ali drugih medijev.
Kljub vsemu pa nimaš vedno takšne sreče, da postaneš del tako simpatične in intelektualno močne zaprte skupine ljudi, v kateri so vsi zelo strastno zagreti za svoje delo. Največkrat se izobraževanja udeležiš, naučiš se veliko dobrih in uporabnih stvari in si kontakte shraniš za takrat, ko boš z njimi ponovno želel navezati stik. Ampak tudi to je pomembno!
Učiti se moramo vse življenje in misel, da bomo s tem za vedno zaključili v trenutku, ko bomo zagovarjali svojo magistrsko nalogo, je še kako zmotna. Takrat se pravo učenje šele začne.
Praksa je tisto, kar nam daje širino in preko katere rastemo. Pomaga pa nam tudi prepoznavati, kje smo šibki in kje se moramo izpopolniti. Dodatna izobraževanja nam največkrat pomagajo izpiliti določena področja in nam dajo tisto, česar samo iz prakse ne moremo potegniti. Oboje skupaj je prava kombinacija.
Zdravo je, da se, ko stopamo po karierni poti, zavedamo, česa vse ne vemo in si dopustimo, da nas to motivira k nadaljnjemu raziskovanju. Informacij tam zunaj je v današnjem vsakdanu še preveč, zato je dobro prepoznati in izbrati čim bolj kakovostne in jih poiskati v medijih, ki so nam najbližji, zgolj zato, da jih bomo zaužili čim manj na silo.
Jaz se največkrat in najraje zakopljem v knjige, v tišini in s papirjem in svinčnikom ob strani. Prepisujem, ker si tako največ zapomnim in ko zapišem, se k zapisanemu večkrat tudi vračam.
In čeprav se zavedam, da še zdaleč nisem spoznala in se naučila večine, kar je tam zunaj, sem intenzivna izobraževanja za enkrat dala na pavzo. Znanje, ki ga pridobiš, postane vredno šele takrat, ko ga znaš implementirati v svoje delo in uporabiti v praksi in pri meni je zdaj čas natanko za to.
KoluMMna je bila izvorno objavljen v Marketing magazinu november 2025, #533. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.