»Ne prihajajte v Slovenijo!«

Tujim filmskim ustvarjalcem lahko zagotovimo logistično in tehnično podporo, jim ponudimo ustvarjalce, strokovnjake, obrtnike in asistente, ki razumejo filmsko produkcijo in so vajeni mednarodnih sodelovanj. Različne lokacije, ki so med seboj oddaljene manj kot 90 minut vožnje z avtomobilom, so razpršene po štirih različnih geografskih regijah. Poleg tega je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki na tako majhni površini združuje Alpe, Mediteran, Panonsko nižino in kraški svet. Tako tu najdemo različne geografske kulise, kot npr. alpske vrhove, jadransko obalo, travnike, hribe, gozdove, jezera, reke, plaže, gradove, palače in celo jame.

Vse to je Slovenski filmski center že pred časom prepoznal in tako smo 22. maja 2017 na 70. filmskem festivalu v Cannesu praznovali uspešno predstavitev Ukrepa denarnih povračil (t. i. »cash rebate«), ki so jo izvedli v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Ministrstvom za kulturo RS. Tega ukrepa smo se lotili kot ena od zadnjih evropskih držav, saj je pravico do denarnega povračila s pridom uporabljalo že precejšnje število držav. Ukrep je v vseh državah predhodnicah, pri čemer lahko še posebej izpostavimo izjemno uspešno zgodbo sosednje in primerljive Hrvaške, prinesel pozitivne gospodarske, finančne in promocijske učinke. Recimo Češka in Madžarska z izjemno infrastrukturo filmskih studiov, ki so na ustrezni ravni za hollywoodsko A produkcijo, sta namreč zgodba zase, s katero se ne moremo primerjati in ne kosati. Vplival je na razvoj storitvene dejavnosti in z njo povezane poklice ter pripomogel k novim delovnim mestom v filmski industriji. Ukrep denarnih povračil lahko okrepi tudi prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije in ustvarja multiplikativne gospodarske učinke.

Republika Slovenija je torej z letom 2017 uvedla denarna povračila v višini 25 % upravičenih stroškov, neposredno porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del, ki se odvija na njenem ozemlju. Z denarnimi povračili se je želelo spodbuditi tuje produkcije za snemanje v Sloveniji, omogočiti večjo konkurenčnost storitev in ponuditi čim večje možnosti naravnih in kulturnih znamenitosti pri ustvarjanju evropske in svetovne produkcije.

Sam se s t. i. servisno storitvijo kot producent nisem nikoli veliko ukvarjal, sem bil pa izjemno zadovoljen, da mi končno ni treba vsakemu tujemu kolegu, ki sem ga srečal na kakšnem festivalu, na vprašanje, kolikšen odstotek ima Slovenija za denarna povračila, razlagati, da pa se zakonodaja pri nas še pripravlja. Končno imamo to tudi mi in Slovenija se je resnično uvrstila na zemljevid filmskih destinacij. Zato sem z zanimanjem spremljal začetke in upal, da nam v tem izrazito konkurenčnem okolju filmsko razvitih držav vendarle uspe resno vstopiti v igro in privabiti tuje produkcije.

V prvem letu so v Sloveniji vlagali v produkcijo in zaradi tega koristili ta ukrep štirje tuji producenti iz Velike Britanije, Južne Koreje, Irske in Italije in država jim je izplačala 424.582 evrov denarnega povračila. Leto zatem je bilo na podobni ravni, in sicer je bilo 476.433 evrov izplačanih šestim tujim produkcijam. Pri enem od teh projektov sem sodeloval tudi sam, saj mi je uspelo velikega srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića prepričati, da je Piran lahko pomembno prizorišče njegove odlične serije Sence na Balkanu. Leta 2019 znesek denarnih povračil že rahlo naraste, petim produkcijam je izplačanih 632.479 evrov, vendar pa je to leto pomembno, ker je prvič prisoten tudi manjši projekt iz ZDA. Amazon Studios se po dobri prvi izkušnji vrne prihodnje leto z večjim projektom, za katerega dobi izplačano več kot milijon evrov in tako skupni znesek, izplačan štirim produkcijam v letu 2020, doseže že solidnih 1.594.286 evrov. Tudi sam sem iskreno navdušen, da nam je v četrtem letu že uspelo prebiti milijonski znesek, saj je to odličen obet za prihodnost. Prihod korone je zaustavil in občutno zmanjšal filmsko produkcijo po vsem svetu, še težje pa je bilo potovati, zato smo v letu 2021 imeli samo eno izplačilo v znesku 239.292 evrov, vendar je bil to ameriški projekt znamenitega Marvel Studios.

Svet se spet postavlja na noge in leta 2022 pade rekord – 2.637.450 evrov davčnih olajšav se nameni osmim tujim produkcijam, od tega sta dva projekta ameriška, in sicer Netflixova, med njimi tudi medijsko razvpiti popcorn film Zveza (The Union) z Markom Wahlbergom in Halle Berry v glavnih vlogah, ki je dobil povrnjeno 2,1 milijona evrov, kar pomeni, da so samo s tem filmom v Sloveniji porabili skoraj 8,5 milijona evrov. Snemanja filma v Piranu se je udeležila tudi ministrica za kulturo in ga izkoristila za fotografiranje in samopromocijo na družbenih omrežjih.

V tem letu tudi sam sodelujem pri eni tuji produkciji, in sicer srbsko-slovensko-francoskem filmu Varuhi formule, kjer med drugim ulice Škofje Loke predstavljajo francosko predmestje, nuklearni reaktor Inštitut Jožef Štefan v Ljubljani pa je uporabljen za Jedrski institut Vinča v Beogradu.

In pride leto 2023, ko je filmska produkcija po svetu spet v vzponu. Direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar poskusi še dodatno promovirati ta ukrep in se zato udeleži največjega ameriškega filmskega poslovnega dogodka AFM (American Film Market) v Santa Monici, ki sem se ga po nekaj letih odsotnosti ponovno udeležil tudi sam. Na sejmu je SFC organiziral uspešne in odmevne dogodke predstavitve filmskih lokacij  v Sloveniji in mreženja s tujimi producenti, kjer sem aktivno sodeloval in predstavljal prednosti snemanja v Sloveniji.

Doma pa v istem obdobju šok. Kar se je še pred odhodom v ZDA šepetalo, je vmes postalo dejstvo. Ministrica za kulturo se je uklonila zahtevi predsednika vlade po prihrankih v proračunu in odločila, da ministrstvo za kulturo za naslednje leto na filmskem področju načrtuje dodatno zmanjševanje financiranja SFC-ja in zamrznitev sredstev, ki bi bila namenjena za povračila mednarodnih produkcij.

Zaupanje je v poslovnem svetu plaha ptica in ko ga izgubiš, je treba veliko več časa, da si ga povrneš nazaj, če sploh kdaj. In zamrznitev pomeni nestabilnost, nezaupanje in seveda iskanje rešitev v drugih nam konkurenčnih državah, kjer se jim lahko zaupa.

Ker sem bil takrat še tudi član Nacionalnega sveta za kulturo, sem na seji 8. decembra 2023 pozval MK, da z eno nespametno potezo ne uniči vsega, kar se je v zadnjih letih težko zgradilo. Odgovor državnega sekretarja je bil tipično birokratski, da v mesecu januarju načrtujejo sestanek z Ministrstvom za gospodarstvo RS, na katerem se bodo pogovorili, kako bi se to izvajalo v prihodnje, kar kaže na fundamentalno nepoznavanje področja. Slovenski producenti  namreč ne morejo tujim partnerjem zagotavljati, da je vse v redu in da se bodo mogoče ministrstva uskladila. Zamrznitev zato pomeni uničenje konkurenčnosti slovenskih producentov v tujini. In žal se je to izkazalo za resnično.

Leta 2023 je bilo sicer izplačanih še 1.260.255 evrov, in sicer devetim tujim produkcijam. Ko se je v filmskem svetu razvedelo za »zamrznitev« in negotovo situacijo, pa je leta 2024 znesek povračil že padel pod milijon evrov, natančno 788.029 evrov je bilo razpršenih na dvanajst manjših projektov in brez kakršnega koli ameriškega studia.

In leto 2025? Pade nov rekord, tokrat negativen, saj je bilo do danes izplačanih 240.644 evrov, torej bistveno manj kot leta 2017, ko smo začeli s tem ukrepom. In ameriških filmskih studiev ni več niti blizu.

Ministrstvu za kulturo je z nespametno in kratkovidno zamrznitvijo (v nobenem primeru to ne bi bil prihranek v proračunu, saj se izplača 25 % olajšave za sredstva, ki jih tuji filmski producenti prinesejo v Slovenijo, kar pomeni, da državi to prinaša velik ekonomski plus) uspelo uničiti večletni trud in Slovenijo spet postaviti na obrobje filmskih destinacij.

Pred dobrimi dvajsetimi leti je legendarni Jure Apih skupaj z Uradom Vlade RS za komuniciranje objavil razpis za promocijo Slovenije. In tam je bila tudi genialna akcija takrat velikega oglaševalskega zvezdnika, švedskega kreativnega direktorja Joakima Jonasona, ki je akcijo zasnoval pod sloganom »Don't Go to Slovenia«. Akcija je bila za slovenske politike očitno predobra. Ustavil jo je sam predsednik vlade, ki pa je pozneje priznal, da je takrat  pravzaprav ni razumel in mu je zato žal.

Dvajset let pozneje je sporočilo te akcije na žalost obudila in tudi uresničila ministrica za kulturo Asta Vrečko in ameriški filmski producenti so njen poziv »Don't Come to Slovenia«* žal slišali in razumeli.

*Ne prihajajte v Slovenijo.

KoluMMna je bila izvorno objavljena v Marketing magazinu december 2025, #534. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.