Mediana: Spremembe po koronakrizi
Slovenci imamo visoka pričakovanja glede lokalnih in globalnih sprememb, ko bo epidemija mimo, pri čemer pa menimo, da bodo globalne spremembe občutnejše kot lokalne.
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana so ugotavljali, kakšne spremembe na lokalni in globalni ravni v prihodnosti pričakujejo prebivalci Slovenije, Hrvaške in Srbije. Pri tem zaznavajo precejšnje razlike v pričakovanjih med državami, pa tudi med pričakovanji sprememb na lokalni in globalni ravni na splošno.
Porast spletne trgovine, večji pomen javnega zdravstva in samozadostnosti
Prebivalci Slovenije po koncu epidemije v večji meri pričakujejo porast spletne trgovine (55 %), večji pomen javnega zdravstva (50 %) in osredotočanje države na samozadostnost (48 %). Več kot tretjina jih meni, da bo verjetno oziroma zelo verjetno več pozornosti posvečene skrbi za ranljive skupine (36 %) in da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo (35 %). Po drugi strani prebivalci Slovenije v manjši meri pričakujejo zmanjšanje mednarodne trgovine in si ne obetajo prehoda na alternativne načine industrijske proizvodnje (za oboje se je izreklo po 26 % anketiranih).
Pri primerjavi lokalnih in globalnih pričakovanj na Mediani ugotavljajo, da se anketirancem zdijo bistveno bolj verjetne spremembe na globalnikot na lokalni ravni. V Sloveniji največji razkorak zaznavajo pri verjetnosti za ustvarjanje novih poklicev (na lokalni ravni jih to verjetno in zelo verjetno pričakujeo 34 %, na globalni pa 49 %), prehodu na alternativne načine proizvodnje (lokalno 26 %, globalno 34 %) in porastu spletne trgovine (lokalno 55 %, globalno 66 %).
Nekoliko drugačna je slika na Hrvaškem in v Srbiji
Za razliko od prebivalcev Slovenije anketiranci v Srbiji v manjši meri napovedujejo porast spletne trgovine (42 %), v manjši meri pa se v obeh državah strinjajo tudi, da bo javno zdravstvo pridobilo na pomenu, da se bodo države osredotočale na samozadostnost, posvečale več pozornosti ranljivim skupinam in da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo. Še posebej veliko razliko med napovedmi glede verjetnosti sprememb med prebivalci Slovenije ter Hrvaške in Srbije zaznavajo pri trditvah, da se bodo njihove države osredotočale na samozadostnost (Hrvaška 22 % in Srbija 23 %; v Sloveniji torej 48 %), da se bo spodbujalo delo na daljavo (Hrvaška in Srbija obe po 11 %) ter pri verjetnosti prehoda na izobraževanje preko spleta (Hrvaška 15 % in Srbija 11 %).
Urednikov izbor
Naroči se na MM in prihrani do 30%!
Naroči se na revijo MM in prihrani 30%
