Generacija Z razmišlja drugače: otrok ni več samoumevna postaja
»V Sloveniji se je lani rodilo 16.735 otrok, kar je najnižje število rojstev doslej. Čeprav se zdi, da gre le za številko, je to v resnici odsev širše družbene spremembe, ki jo že nekaj časa zaznavamo tudi v vsakdanjem pogovoru,« pravijo v Baby Centru.
Ugotavljajo, da mladi danes odlašajo z odločitvijo o starševstvu ali pa se zanj sploh ne odločijo. Vse glasnejši postaja glas generacije Z, ki pravi: najprej jaz, potem, če sploh, otrok.
»Generacija, rojena med letoma 1997 in 2012, razmišlja drugače kot njihovi starši. Želijo si več svobode, več časa zase, več priložnosti za raziskovanje sveta. V ospredju so potovanja, osebni razvoj, samouresničitev. Starševstvo ni več samoumevna postaja v življenju, temveč le ena od možnosti, ki je pogosto precej oddaljena. Ko smo jih vprašali, zakaj še ne razmišljajo o otrocih, so med najpogostejšimi razlogi navedli prav željo po svobodi, negotovost glede prihodnosti in finančno nestabilnost s cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki rastejo iz dneva v dan,« pravijo in izpostavijo še en pomemben dejavnik: stanovanjsko problematiko.
Brez tabujev, brez idealiziranja in brez opravičevanja
Opažajo, da se slovenska mladina od staršev osamosvaja zelo pozno. Povprečna starost ob odhodu iz primarnega doma je pri nas kar 29,1 leta, medtem ko evropsko povprečje znaša 26,3. »Lastno stanovanje je za mnoge nedosegljiv luksuz, najemnine so visoke, bančni pogoji strogi, prihodnost pa vse prej kot varna. V takšnem okolju se vprašanje o otroku pogosto zdi odmaknjeno in nerealno. Poleg ekonomskih in družbenih dejavnikov pa ima velik vpliv tudi psihološki vidik. Mnogi mladi izpostavljajo, da si želijo najprej poskrbeti za svoje duševno zdravje, najti notranji mir in stabilnost, preden razmišljajo o otroku. Generacija Z je prva, ki se o tem odkrito pogovarja – brez tabujev, brez idealiziranja in brez opravičevanja. Prav tako se vse več mladih zaveda vpliva okoljske krize, kar v nekaterih primerih vpliva tudi na odločitev o (ne)starševstvu,« povejo.
Sodelujte v anketi
Hkrati poudarijo, da to ne pomeni, da si mladi družine ne želijo. Veliko jih pravi, da o tem sicer razmišljajo, a si želijo najprej ustvariti pogoje, v katerih bi bilo starševstvo resnično nekaj lepega, ne dodatna obremenitev. Želijo si družbe, ki jih podpira, sistem, ki jim omogoča svobodno odločitev, in pogoje, v katerih se bodo za otroka odločili z zaupanjem, ne s strahom. Zato so v Baby Centru pripravili kratko in anonimno anketo, ki odpira prostor za iskren pogovor: Baby Maybe? Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini? Z njo želijo bolje razumeti, kaj vpliva na odločitve mladih in kako kot družba lahko ustvarimo okolje, kjer se bo odločitev za družino čutila kot priložnost in ne kot pritisk, zato k sodelovanju v anketi vabijo tudi vas.