Kljub napredku je pot do enakomerne zastopanosti žensk v medijih še dolga

»Dokler ne štejemo, ne moremo vedeti, kakšno je dejansko stanje zastopanosti žensk v medijih. Ker smo želele tudi s pomočjo številk spreminjati stvari na bolje, smo leta 2021 ustanovile Združenje ONA VE. Takrat je bilo stanje zastopanosti žensk približno 25 odstotkov, moških pa 75 odstotkov. Danes je stanje boljše, a še vedno smo daleč od razmerja 50 : 50, kar bi bilo po mojem mnenju dobro in potrebno,« pravi Marta Kos, prva predsednica in soustanoviteljica ONA VE.

Pojavnost sogovornic v intervjujih slovenskih medijev

Analiza medijskih intervjujev v tiskanih, spletnih in televizijskih medijih, ki je bila opravljena med januarjem 2022 in decembrom 2024, kaže, da so se mesečni deleži pojavnosti sogovornic v intervjujih v zadnjih treh letih gibali med 32,1 in 41,69 odstotka. Skupno triletno povprečje pojavnosti sogovornic v intervjujih znaša 36,86 odstotka. V tem času je pojavnost žensk le v petih mesecih presegla 40 odstotkov.

Vsa tri analizirana leta so bile novinarke tiste, ki so glede na letno povprečje pripravile nekaj več kot polovico intervjujev s sogovornicami. Mesečni deleži se gibljejo med 43,3 in 58,1 odstotka, skupno triletno povprečje števila intervjujev, ki so jih pripravile novinarke, pa znaša 52,85 odstotka.

Kot pravi Nuša Detiček, medijska analitičarka v Klipingu, lahko iz letnih povprečij in drugih statističnih podatkov razberemo, da so novinarke tiste, ki igrajo ključno vlogo pri vključevanju sogovornic v prispevke. »Več prispevkov, kot pripravijo deležno, 'sorazmerno' narašča tudi delež pojavnosti sogovornic v intervjujih,« pravi. V Klipingu dodajo še en podatek: med 51 avtorji, ki so sogovornice vključili vsaj v polovico svojih intervjujev, je 9 novinarjev in 42 novinark (med temi izstopata Barbara Bradač, novinarka Večera, in Polona Krušec, novinarka portala necenzurirano.si).

»Množični mediji ljudem odprejo vrata v svet, ki sicer presega njihove osebne izkušnje. Odsevajo norme, družbenokulturne vzorce, hkrati pa te ustvarjajo in prispevajo k oblikovanju javnega mnenja in kulture. Zaradi kompleksnosti sodobnega sveta je enako pomembno dejstvo, kdo se v novicah pojavi in kdo ne, prav tako pa, v okviru katerih področij se določen spol (ne) pojavlja,« pravi Nuša Detiček, medijska analitičarka v Klipingu ter mlada raziskovalka in doktorska študentka.

Med mediji »vodita« Jana in Planet TV

V treh letih sta le dva medija objavila več intervjujev s sogovornicami kot sogovorniki, to sta revija Jana s 60 odstotki in Planet TV s 57 odstotki. Razmerju 50 : 50 se je najbolj približala javna TV Slovenija 1, ki je sogovornice vključila v 48 odstotkov intervjujev. Glede na tip medija so se ženske kot sogovornice največkrat pojavile v intervjujih na televiziji (41,5 odstotka), najmanjkrat pa v tiskanih medijih (33,28 odstotka).

Največ o zdravstvu, najmanj o gospodarstvu

Tema, kjer so ženske prevladovale kot viri informacij v intervjujih, je bilo zdravstvo (od skupno 2144 intervjujev na temo zdravstva v analiziranem obdobju so novinarke in novinarji v 55 odstotkih primerov k pogovoru povabili ženske strokovnjakinje ali posameznice z izkušnjami), najmanjkrat pa so se ženske kot sogovornice pojavile v intervjujih o gospodarstvu. Od skupno 3352 intervjujev na temo gospodarstva so sogovornice kot vir informacij služile le v 27 odstotkih primerov. Največkrat so bile vključene v intervjuje o trajnostnem poslovanju in zelenem prehodu podjetij, potrošništvu (dvigu cen, potrošniških pravicah) in pa kadrovskih zadevah (največkrat o težavah).

V intervjujih, v katerih so se pojavile sogovornice, je bila razporeditev tem naslednja:

Če za vzorec vzamemo vse intervjuje, zaobjete v analizo, pa je razporeditev glede na spol sogovornika takšna:

Pod temo »ostalo« se je umestilo največ intervjujev, a zaradi raznolikosti so v Klipingu težko naredili podobne korake analize kot v prejšnjih treh temah. V splošnem pa pravijo, da temo »ostalo« lahko ločijo na dva dela, ki sta bila najpogostejša; to sta šport in kultura. »Gre sicer za temi, ki sta prav tako sami po sebi široko obsegajoči, vendar smo zasledili določene splošne trende,« pravijo.

Šport ostaja v moški domeni

Šport je eno od področji, ki se je izkazalo za najmanj optimistično z vidika pojavnosti žensk. Pri poročanju o športnem dogajanju je za večino intervjujev značilno poročanje »moški sogovorniki o športnikih« ali pa »moški športniki kot sogovorniki«. Športnice so mediji manj pogosto uporabili kot neposredne vire informacij – večkrat so o njih poročali preko njihovih trenerjev ali športnih strokovnjakov, več besede pa so največkrat dobile ob izjemnih dosežkih. Največkrat se je kot športna sogovornica v intervjujih pojavila Janja Garnbret.

Dober prikaz tega so tudi intervjuji s smučarskimi skakalci in skakalkami. Kljub primerljivim uspehom obeh so skakalci večkrat nastopili kot neposredni sogovorniki, medtem ko so po dosegu izjemnih dosežkov skakalk največkrat poročali njihovi trenerji. O dosežkih Nike Prevc je v naboru intervjujev moč zaznati primerljivo število prispevkov, v katerih o svoji poti, občutkih ipd. govori sama, s tistimi, v katerih o njeni karieri govorijo njeni bratje. Še več intervjujev pa je bilo o njeni poti opravljenih z njenimi trenerji.

Trendi poročanja o kulturi so nekoliko bolj spodbudni

Nasprotno so trendi poročanja o kulturi nekoliko bolj spodbudni. Na področju literature so ženske pogosteje nastopale kot sogovornice glede na moške kolege. Več je bilo intervjujev z avtoricami novih knjig, pesniških zbirk ipd. Hkrati so se ženske redno pojavljale kot komentatorke novih ali starejših del drugih avtorjev. Sogovornice so bile tudi tiste, ki so pogosto izpostavljale pomen branja, izpostavljale so razvojni vpliv knjig na posameznika in poudarjale nujnost spodbujanja bralne kulture. Moški sogovorniki so se pojavili le redko, največkrat je šlo za avtorje ob izdaji novih del.

Pri poročanju o glasbi prevladovali intervjuji z moškimi glasbenimi ustvarjalci, ki so se kot sogovorniki pojavili predvsem ob izdaji novih pesmi, albumov ali nastopov. Glasbenice so večino intervjujev namenile globljim pomenom pesmi, njihovega ustvarjanja itn.

Na področju filma in filmske industrije so bile sogovornice pogosteje prisotne pri poročanju o manjših filmskih festivalih in alternativni filmski sceni. Zasedale so vloge režiserk, kritičark ali kuratork. Večkrat so izhajale tudi iz nepravičnosti in tegob realnega življenja.

Slikarska in galerijska umetnost ter opera in ples so teme, ki so bile v 79 odstotkih primerov domena sogovornic.

Uravnoteženost ni stabilno vzdrževana

Kot pravi Mateja Malnar Štembal, soustanoviteljica in predsednica ONA VE, podatki jasno kažejo, da smo v zadnjem desetletju dosegli napredek, »vendar je pot do enakomerne zastopanosti še dolga, še posebej na področju politike in gospodarstva, kjer so ženske sogovornice še vedno izjema in ne pravilo. Zaskrbljujoče je tudi, da je bilo prav v zadnjih dveh letih, ko so bile ženske v intervjujih bolj prisotne, opaženo večje nihanje mesečnih deležev, kar pomeni, da uravnoteženost ni stabilno vzdrževana, temveč preveč prepuščena naključju,« pravi in dodaja, da bodo v ONA VE še naprej spodbujale urednice in urednike ter novinarke in novinarje, da poiščejo, vključijo in predstavijo raznolikost mnenj.

»Kar vidimo in slišimo v medijih in v javnosti, se zrcali v naših organizacijah, politiki in širši družbeni dinamiki – tega se moramo zavedati. Če v ospredju ni ženskih glasov, jih ne bo niti v odločevalskih procesih,« poudarja Mateja Malnar Štembal, soustanoviteljica in predsednica ONA VE.

Nuša Detiček navaja, da je razlogov, zakaj so ženske manj vidne v javnih razpravah, ogromno in da glavni krivci niso le novinarji. Številne raziskave namreč kažejo na različne vzroke in izhodišča neenake medijske pojavnosti. Kadar jo kdo cinično vpraša, zakaj dela(jo) slona iz muhe, mu ponudi konkreten primer. Predstavljajte si 15 deklic in 15 dečkov v prvem razredu. Dečki dobijo sedem kock, deklice pa tri, hkrati pa dobijo navodilo, naj iz kock zgradijo najbolj mogočen stolp, pri tem pa si kock med seboj ne smejo izposojati. »Upam si trditi, da bi kaj hitro slišali kakšen 'to ni fer' ali pa 'fantje imajo prednost'. Sama se sprašujem, kdaj se bosta tudi na to temo v splošni javnosti prenesla tisti prvorazredni vik in krik ter 'to-ni-fer'. V Sloveniji so ga začele ONA VE-jevke – na njihovo odliko kažejo analize. Zdaj se je treba skobacati še korak dlje. 50 : 50 je bližje kot pred tremi leti, še vedno pa nismo tam, kjer bi lahko zgradile enako mogočen stolp,« opozarja Nuša Detiček.

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu april 2025, #526. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.