Večje zanimanje za šport, manjše za pandemijo

Učinek športa: večji doseg in daljši obiski medijev

Sodeč po iPROM-ovi raziskavi medijske potrošnje digitalnih vsebin se je zanimanje za slovenske digitalne medije med olimpijskimi igrami povečalo v povprečju za 20 odstotkov. Rekordna bera medalj slovenskih reprezentantov je potrošnjo povečala za povprečno 50 odstotkov, pri čemer jo je na najvišjih 95 odstotkov »dvignilo« olimpijsko zlato Primoža Rogliča na kronometru. »Dosežena odličja naših športnikov so tudi podaljšala dolžino obiska, in sicer v povprečju za 12 odstotkov,« poudarjajo v iPROM-u.

Še večjo obiskanost so po ugotovitvah raziskave digitalni mediji beležili med košarkarskimi tekmami, ko je bila ta v povprečju večja za 85 odstotkov. Ljubitelji športa so se med olimpijskimi igrami na straneh slovenskih digitalnih medijev zadržali v povprečju za 7 odstotkov dlje kot običajno, ob nočni košarkarski tekmi proti nemški košarkarski reprezentanci pa je bila posamezna seja uporabnika daljša za 30 odstotkov. 

»Uporaba digitalnih medijev se je v zadnjih dveh letih močno zasidrala pri vseh generacijah, rast dosega slovenskih digitalnih medijev pa še naprej progresivno narašča. Doseg, ki ga je v preteklem letu močno spodbudila pandemija koronavirusa, v letošnjem letu pa olimpijske igre, je v današnjem razpršenem medijskem ekosistemu resnično edinstven,« je povedal Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa.

Regijski negativni trend za »priljubljenost« pandemije

V primerjavi s prvim četrtletjem leta 2021 se je v tretjem četrtletju dnevni doseg vsebin, povezanih s pandemijo koronavirusa, v Sloveniji znižal za 25,5 odstotka. Medtem ko je vsebine o tem na začetku leta dnevno spremljalo 19 odstotkov uporabnikov spletnih medijev, je v tretjem četrtletju takšnih le še 13 odstotkov.

V regiji Adriatik največji, 56,5-odstotni padec zanimanja za vsebine, povezane s koronavirusom, beležijo makedonski spletni mediji, sledijo jim avstrijski s 53,1-odstotnim upadom. Digitalni mediji v Bosni in Hercegovini so zabeležili 42,3-odstotno znižanje, madžarski 32-, albanski 26,5-, italijanski 24,4- ter srbski 23,1-odstotni upad branosti omenjenih vsebin. Hrvaški digitalni mediji v tretjem četrtletju glede na začetek letošnjega leta beležijo v povprečju 13,3-odstotni upad branosti vsebin, povezanih s koronavirusom. V Črni gori pa pandemija ostaja aktualna tema, saj je zanimanje za novice, povezane s tem, v primerjavi s prvim četrtletjem upadlo le za dober odstotek.